Veleposlaništvo RS Vatikan /Novice /
18.05.2020  

Na današnji dan pred 100 leti se je rodil Karol Józef Wojtyła, papež sv. Janez Pavel II.

Na današnji dan pred 100 leti se je rodil Karol Józef Wojtyła, papež sv. Janez Pavel II., ki je z veliko naklonjenostjo podpiral slovensko osamosvajanje, dvakrat obiskal Slovenijo in odločilno prispeval, da je Evropa ponovno zadihala z obema pljučnima kriloma.

Ob tej priložnosti sta veleposlanik Jakob Štunf in pooblaščena ministrica Katja Cimperšek na grob Janeza Pavla II. v baziliki sv. Petra v Vatikanu položila cvetje.

 

Prvi obisk Janeza Pavla II. v Sloveniji je potekal med 17. in 19. majem 1996 in je bil njegovo 71. potovanje po svetu. 

Ob prihodu v Slovenijo je Janez Pavel II. označil vsebino svojega obiska z dvema dogodkoma: nedavno doseženo državno samostojnostjo (1991) ter 1250–letnico krščanstva med Slovenci, ki je prispevalo odločilni delež k narodovi kulturi in samobitnosti.

Med srečanjem s predstavniki kulture, znanosti in umetnosti v mariborski stolnici, je papež v svojem nagovoru med drugim poudaril:

"Vaša kultura je starodavna in nanjo ste upravičeno ponosni, saj ste prav po kulturi ohranili svojo samobitnost skozi stoletja, ko niste imeli svoje države. Vaša narodna zavest in vaša notranja povezanost sta črpali svojo moč iz jezika in kulture,ki so ju gojili in pospeševali slovenski rodovi v preteklosti.

Tudi neodvisnost Slovenije ima navsezadnje svoj temelj v vaši kulturi. Mednarodno priznanje slovenske samostojnosti - Sveti Sedež je bil med prvimi, ki je storil ta korak - je v nekem smislu tudi priznanje samobitnosti slovenske kulture, kot temeljne prvine narodne istovetnosti".

V Postojni je bilo srečanje mladine iz vse Slovenije in sosednjih držav (Hrvaške, Avstrije, Italije) združeno s praznovanjem papeževa 76. rojstnega dne.


Svoje sporočilo mladim je papež zaključil z že skoraj ponarodelimi besedami "papež `ma vas rad"!

Video posnetek... https://www.youtube.com/watch?v=RjiHnrlG3dw

Drugi obisk Janeza Pavla II. v Sloveniji je potekal 19. septembra 1999, kar je bilo njegovo 88. potovanje po svetu. Med obiskom je v Mariboru slovesno razglasil škofa Antona Martina Slomška, prvega mariborskega škofa in buditelja slovenske narodne zavesti, za prvega slovenskega blaženega.

Papež je škofa Slomška označil za "katoliškega pastirja" v najboljšem pomenu besede in med drugim dejal:

 
Zvest in predan Cerkvi je Slomšek pokazal široko odprtost za ekumenizem in je bil eden prvih, ki se je v Srednji Evropi zavzel za edinost kristjanov. Naj njegova navdušenost za edinost spodbudi ekumenska prizadevanja, da bodo kristjani v tem delu Evrope prestopili prag tretjega tisočletja "če že ne popolnoma združeni, vsaj zelo blizu tega, da premagajo delitve drugega tisočletja" (V zarji tretjega tisočletja, 34).
Veliko pozornosti je novi blaženi izkazoval kulturi. Sredi prejšnjega stoletja se je dobro zavedal vloge, ki jo bo imela za prihodnost naroda izobrazba njegovih članov, še zlasti mladih. Zato je pastoralnemu delovanju pridružil prizadevanje za rast omike, ki je bogastvo naroda, dediščina vseh in tisti humus, iz katerega more ljudstvo črpati prvine, potrebne za svojo rast in razvoj.
Prepričan o tem se je Slomšek zavzel za mladino z ustanavljanjem šol ter omogočil izdajanje knjig, koristnih za osebnostno in duhovno oblikovanje. Bil je mnenja, da je treba razloge za stranpota mladih iskati v pomanjkanju ustrezne izobrazbe in vzgoje. Družina, šola in Cerkev - je učil - morajo združiti svoje napore v resen vzgojni program, pri čemer naj vsaka ohranja področje svoje avtonomije, vse pa naj se ozirajo na skupne vrednote.
Samo temeljita vzgoja in izobraževanje omogočata pripravo žen in mož, ki so sposobni oblikovati svet, odprt za večne vrednote resnice in ljubezni.
Novega blaženega so vedno prevevala tudi čustva žive ljubezni do domovine. Skrbel je za slovenski jezik, spodbujal primerne socialne reforme, pospeševal dvig narodove omike in si na vse načine prizadeval, da bi njegovo ljudstvo zavzelo dostojno mesto v zboru drugih evropskih narodov. Pri tem pa nikoli ni zapadel v kratkovidni nacionalizem ali postavljal krivičnih zahtev nasproti neupravičenim težnjam sosednjih ljudstev.
Novi blaženi se vam ponuja kot vzor pristnega domoljubja. Njegove pobude so odločilno zaznamovale prihodnost vašega naroda in so pomembno prispevale k dosegu vaše neodvisnosti. In ko se oziram proti dragim deželam Balkana, v zadnjih letih žalostno zaznamovanem s spori in nasiljem, s skrajnimi nacionalizmi, s krutim etničnim čiščenjem in z vojnami med ljudstvi in kulturami, bi rad vsem pokazal pričevanje blaženega Slomška. Njegov zgled pričuje, da je mogoče biti iskren domoljub in z enako iskrenostjo živeti in sodelovati z ljudmi druge narodnosti, druge kulture in druge vere. Naj njegov zgled in še posebej njegova priprošnja dosežeta večjo solidarnost in pristni mir med vsemi narodi tega obširnega območja Evrope!